Najin obisk Belgije je obeležil tretjino obiskanih držav in Belgija je bila prava izbira za proslavitev tega mini mejnika. V Belgijo sva prispela 25.7., na najbolj vroč dan v zgodovini meritev. Temperature so na tisti dan dosegle rekordnih 40,6°C in na cestah Antwerpna je vladala srhljiva tišina, neznačilna za sicer živahne, turistov polne poletne dni. Ko sva prispela na glavni trg Grote Markt sva bila prepričana, da naju je navigacija zavedla, saj je bil trg prazen. Turisti so tičali za zidovi ohlajenih hotelov, starejših občanov pa tako ali tako ni bilo na spregled. Še dobro. Vročina je namreč pripekala od povsod – iz neba, iz pregretih tal in vročih cehovskih hiš značilne flamske arhitekture. Srhljiva tišina je nosila glasno, preteče sporočilo – globalno segrevanje.
Po obisku Antwerpna, ki je znan tudi kot ‘svetovna prestolnica diamantov’ naju je pot zapeljala v Brugge – slikovito mestece na severozahodu države, čigar zgodovina sega v deveto stoletje. Mesto, ki nosi nadimek ‘severne Benetke’ slovi po številnih kanalih, pomembnem pristanišču, odlični hrani in prikupnem zgodovinskem središču, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Temperature so se stabilizirale, kar je na ulice privabilo kopico turistov. A nič za to! Dnevi v tem pravljičnem srednjeveškem mestecu so bili naravnost čudoviti. Občudovanje specifične arhitekture, seznanjanje s srednjeveškimi miti in degustacija belgijskih dobrot, ki pa jih je moč najti na vsakem koraku – dobesedno. Najprej sva se lotila slovitega belgijskega ocvrtega krompirčka, izvorne različice ‘pomfrita’, za katerega sicer zmotno velja, da izvira iz sosednje Francije. V Belgiji ga strežejo na vse mogoče načine ter z raznimi prilogami in nadevi. Prigrizek velja za državni ponos. Podobno kot pivo, s katerim sva ga poplaknila. Po predlogu domačinov sva poskusila znamki Duvel in Chimay. Med tema je Matic favoriziral pivo močnejšega okusa – Chimay, sama pa sem ostala neodločena. Za sladico se je prilegel topel belgijski vafelj nadevan s sadjem in čokolado. V kombinaciji s pogledom na stare stavbe posebnih barv in oblik, na nize ikoničnih cehovskih hiš, na pompozne katedrale, znamenite mline na veter, razkošne trge, nostalgiče ulice, ki človeka samodejno odnesejo v neke prepostejše čase in na čarobne kanale prežete z navdušenjem radovednih turistov na ladjicah, je bila sladica bržkone najboljša na svetu. Središče mesta ni veliko, zato sva naslednjih nekaj dni obiskala vse znamenitosti in obhodila vse pomembnejše ulice. Lepot starega mesta se nikakor nisva mogla nasititi. Vsakih nekaj ur sva si le pavzo privoščila, ob tej pa tudi kakšen slaven prigizek. Najtežje se je bilo ogniti čokoladi, saj je v samem središču mesta skoraj dobesedno vsaka druga trgovina čokoladnica, ki vabi z izjemnimi oblikami, barvami in vonjavami. Na koncu pač še najbolj trmast turist podleže.
Od tod sva se prestavila v belgijsko prestolnico Bruselj. Najprej sva se lotila najslavnejših znamenitosti. Obiskala sva veličasten Atomium, evropski parlament, prelepo kraljevo palačo, nekaj parkov, ki so s svojimi spokojnimi zelenicami nepogrešljivo zatočišče pred mestnim vrvežem, simpatičen kipec dečka, ki lula (Manneken Pis) in seveda Veliki trg (Grand Place). Po idiličnem mestecu Brugge naju precej večji, bolj kaotičen in žal tudi bolj umazan Bruselj ni posebej navdušil. Zato sva se v nadaljevanju raje prepuščala kulinaričnim užitkom – pri tem pa v Belgiji pač ne moreš zgrešiti!
Ker je najin obisk Belgije ravno sovpadel s festivalom Tomorrowland (v prevodu Dežela Jutri), ki velja za največji festival elektronske glasbe na svetu, sva zadnji dan obiskala še mesto Boom, ki gosti sloviti festival. Bolj kot glasba naju je zanimal njihov slogan, ki se zavzema za ustvarjanje mirnega in trajnostnega jutri. Nisva ostala razočarana. Ogromno območje je ovito v prijateljsko vzdušje. Ljudje so bili v množici različnih odrov, glasbenikov, stojnic s hrano, pijačo, izdelki in celo kratkimi oazami za sprostitev telesa in duha nasmejani do ušes. Razvejane uličice so bile polne ‘otočkov za reciklažo smeti’ in reklamnih panojev, ki so kričeče spodbujali k pravilnem razvrščanju odpadkov, k splošni zmernosti in k varovanju okolja. Poleg tega pa je bilo območje polno zaposlenih, ki so ves dan neutrudno pobirali smeti in s tem dajali dober zgled. Namesto, da bi se postavila k odru, sva se pridružila eni izmed mnogih čistilnih akcij in tako morda kakšni živali odtegnila plastično malico. ‘Dežela Jutri’ sicer lepo sodi v Belgijo – deželo, ki je znana po iniciativah za boljši jutri. Tako jim/nam s skupnimi močmi morda uspe zagotoviti trajen obstoj ‘sladke Belgije’ in bolj sveže prihodnosti.
Za popotnike
Belgija
Uradni jeziki: nizozemščina, francoščina, nemščina
Valuta: evro (€)
Časovni pas: UTC+1 (poletni: UTC+2)
Najbolj primeren čas za obisk: pomlad in jesen zaradi zmernih temperatur in manjše gneče
Podatki glede pogojev za vstop v državo, varnosti potovanja in splošno (MZZ): http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/evropa/belgija/
Zdravstvena tveganja in cepiva: http://www.zdravinapot.si/destinacije/evropa/belgija
